Biografija

Kako najdeš svoje poslanstvo in ga polno živiš?

PREDOLG JEZIK

V osnovni šoli, ki sem jo prvih pet let obiskovala v Celju, kjer smo živeli, tri leta pa v Laškem, kamor smo se iz celjskega stanovanja preselili v družinsko hišo, nisem imela pojma, kaj me zares zanima. Obiskovala sem 9 krožkov. 4 pred poukom, 5 po pouku. Pravijo, da sem bila ekstremno živahen otrok in me je bilo pač treba zaposliti. Tako me je zanimalo vse, tudi tisto, kar me v resnici ni. Recimo fizikalni krožek. Obiskovala sem ga samo zato, da sem imela predmet ocenjen s petico. Odličnjakinja, se ve. Vendar s spornim, v spričevalo se je napisalo manj primernim, vedenjem. Predolg jezik. Kdo bi si takrat mislil, da mi bo prav ta v življenju rezal beli kruh…

PROFESORICA TELESNE VZGOJE

Srednja šola, Prva gimnazija v Celju, ki me je doletela ravno v času šolske reformacije usmerjenega izobraževanja in se je v ta namen žal preimenovala v Srednjo družboslovno šolo, mi je odprla pot v vesolje novih spoznanj in usmeritev. Kot dijakinjo me je zaposlila tudi kot predsednico takrat najbolj uspešnega šolskega športnega društva v republiki, kar mi je še danes v ponos, a odvečna energija je še vedno obstajala in potrebno jo je bilo dodatno sproščati na atletski stezi. Kot srednje progašica, najhitrejša na 400m v Republiki Sloveniji v kategoriji ml. mladink davnega 1986. leta, sem si končno želela nekaj postati. Profesorica telesne vzgoje.

RADIO, TELEVIZIJA, ODER…

A kaj, ko je ravno v mojem obdobju predsedovanja športnemu društvu Kajuh le-ta praznoval 40-letnico in je bilo potrebno pripraviti proslavo. Sama sem jo skreirala, povezovala, imela govor, celo prepevala sem in igrala na kitaro v kulturnem programu, ko me je opazila novinarka Radia Celje, Nataša Gerkeš in me na podlagi slišanega povabila na avdicijo na celjski radio. Opala!!! Tu se zares začne. Spodobi se, da zdaj rečem: »Hvala, draga Nataša Gerkeš!« Najino prvo srečanje pri mojih 16. letih je bilo zame usodno. Od takrat kot moderatorka naslednjih 20 let nisem zapustila radijskega mikrofona. Začaral me je. Omrežil. Zasvojil. Res sem se vmes preizkusila tudi kot televizijska voditeljica, redaktorica in avtorica oddaj ampak globoko v sebi sem vedela, da je moja edina ljubezen mikrofon, čeprav sva se tudi s televizijsko kamero imeli zelo lepo. Da na prireditvene odre niti ne pomislim. To je šele užitek, ko imaš ljudi pred seboj in takoj vidiš ali začutiš pravi odziv!

STRAST BREZ SRAMU

Ok. Treba bo na fakulteto. Še danes obžalujem, da nisem izbrala psihologije, ker bi mi pri odnosih z javnostmi prišla še kako prav, vendar je bilo logično nadaljevanje nujnega formalnega izobraževanja – novinarstvo. Pravzaprav sociologija. Ne sprašujte se zakaj, a vedela sem samo, da moram na FSPN. In trmasta kozoroginja pač ne bo izbrala novinarstva. Je preveč enostavno. Hobi vendar ni služba, lepo vas prosim! Morala sem preživeti 36 let na tej zemeljski obli, da sem ugotovila, da ni drugega recepta za srečo in uspeh kot ta, da ti je služba strast brez sramu. Pika. Pa četudi so to radio, televizija in oder. Prav nič resno in službeno ne zveni. Zato je trajalo toliko časa, da sem dojela, kakšne neprecenljive izkušnje so nadgradile moj talent.

MOJI VZORNIKI

Zadnjih 10 let hodim po svetu z odprtimi očmi in ušesi. Ne zamudim nobene konference, preberem kilograme knjig in raziskujem to prostrano polje odnosov z javnostmi, ki imajo en sam skupni imenovalec – človek. Včasih si domišljam, da razumem Sokrata, ki se je s spraševanjem mimoidočih hotel dokopati do resnice. Največ me dobesedno naučijo situacije in ljudje. Recimo, Ajda Kalan me je ponovno naučila govoriti. Kako zelo sem ji hvaležna. Ana Nuša Kneževič me je očarala s pravilnim obnašanjem. Še danes prekrižam noge točno tako, kot me je naučila. Janez Škrabec me vedno znova in znova uči tako zelo nujne ponižnosti. Ob njem se vedno počutim ponovno razsvetljeno. Edward de Bono z Nastjo Mulej mi je odprl pot do možganov in me naučil usmerjeno razmišljati. Ksenija Benedetti me je prepričala o praktičnosti protokola in uporabe pravil. Mito Trefalt je imel najtežje delo. Privzgojil mi je disciplino. Pri Marti Kos vedno znova obnemim ob njeni samozavesti. Polona Lovšin me je omrežila s svetom tkanja velikih besed v poezijo. Še danes pišem sporočila za javnost vsaj tri dni. Po njeni zaslugi vsako besedo petkrat obrnem, preden ostane na papirju. Janez Dolinar je dal pečat spontanosti mojemu načinu pripovedovanja. Neprecenljiva dota. Ljudi pritegne v zgodbo. Barbara Hrovatin nima lahkega dela. Uči me strpnosti in odpuščanja. Sin Aleksander me drži na krilih igrivosti in navdušenja. Pravljično! Mož Dean ne skopari z vzpodbudami slehernemu mojemu navdihu. Življenje je roller coaster, pravi, ti samo sedi nanj in se prepusti! … To so moji vzorniki.

POSLANSTVO JE POT

Nekje vmes sem opazila, da znam ljudi naučiti tudi nastopati. Govoriti. Artikulirano. Samozavestno. Naučijo se uporabljati telo v svoj prid, glas pa kot orodje. Pri ljudeh brez vsakršne osnove sem uspešnejša – njihov nastop lahko izboljšam tudi do 70 odstotkov – kot pri tistih, ki bi radi postali radijski govorci. Oni namreč že vedo, kako je treba in potrebujejo mentorja zato, da jim to potrdi, jih mogoče malo usmerja, nikakor pa jih zares ne uči. Naučile jih bodo izkušnje. Kar je lahko prav tako prava pot. Ja, ko sem si dovolila, da je moja strast lahko moj poklic, sem se šele zares začela učiti. Danes vem, kaj znam in zmorem in moji apostoli so moji uspešni projekti. Pod slehernega se s ponosom podpišem. In moji naročniki, glasniki zadovoljstva, s katerimi v trenutku vzpostavim posebne vezi, človeške, so indikatorji prave poti. Mar nam je in name se prilepijo točno tisti, ki nosijo v sebi strast do dela, kar hkrati pomeni zavestno izbiro težje poti do cilja. In s tem vselej tudi bolj opazne in uspešnejše. To so tisti ljudje, ki prav tako živijo svoje poslanstvo. Takšne imam rada, ker je moja športna nrav obsedena z odličnimi rezultati. In potem smo vsi zadovoljni. Tako zelo preprosto je.

P.s.:
Ta misel je od meni dragega Janeza Škrabca: »Ni prihodnosti brez preteklosti!« Mama me je naučila živeti po pravilih, oče pa kako jih kršiti. Srčna hvala obema.